Plesni koraki   Na začetku plesa se plesalec začne premikati z občutki, ki jih ima trenutno v telesu, kakšno ima gibanje ni pomembno. Plesni koraki pri Plesu Biti so odvisni od počutja posameznika, ter njegove svobode gibanja. Ples ne narekuje plesnih korakov, niti se ne posveča pozornosti njihovim izgledom. Prvo nastopijo vaje, ki plesalca razgibajo in razbremenijo vsakodnevnih napetosti. Nato se plesalec začenja zavedati svojega počutja in okolja, v katerem pleše. Ples je grajen postopoma in plesalec se osvobodi misli in skrbi ter postopoma tudi blokad, kar se takoj pozna v njegovih gibih. Gibi postajajo mehkejši in svobodnejši in koraki so posledica in kreacija tega. Med plesom se izvajajo vaje (spiritualne tehnike g. Slavinskega in vaje mojstrov, kot sta Gurdjijeff in Osho), ki telo osvobajajo mišlenj (kako naj izgledajo plesni koraki), napetosti, bolečin, zategnjenosti.... V nadaljevanju plesnega srečanja se počasi postavljamo v opazovalca in smo v točki, iz katere opazujemo ples, naše plesoče telo, naša čustva in sedaj že maloštevilne misli (če so te sploh prisotne). Tu občutimo svobodo in tu se tudi počasi osvobaja telo od naših komand, s katerimi mu nenehno ukazujemo, kaj mora početi in česa ne sme. Ta svoboda se prenaša na naša čustva, na naše misli, na celo naše bitje. Posledica tega je, da so plesni koraki popolnoma izvedeni, saj je telo samo poskrbelo za določen gib in izgled tega je popolna lepota. Nekdo, ki pleše že daljši čas Ples Biti pridobi lastnost, da ko pogleda drugega plesalca lahko vidi, kje so njegovi gibi zategnjeni in umsko vodeni in na drugi strani kje je popolna svoboda telesa v gibanju. Ples ima na koncu tudi zaključek, z določenimi vajami, ki plesalcu omogočijo, da postane PLES. Prisoten je občutek polnosti in praznine istočasno ter globokega miru. Namen Plesa BITI je, da plesalec ta občutek, in to stanje, ki je prisotno ob koncu plesa, prenese tudi v vsakdanje življenje. Plesni koraki so naši koraki vsak dan, zato je dobro, da je v njih čim več svobode.